Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo Prijava na seminar Prijava na usposabljanje
Domov
NatisniPomanjšaj pisavoPovečaj pisavo

Sodelavci

Ustanovitelji IKPP:

Dr. Polona Matjan Štuhec, spec. klin. psih.
Bojana Moškrič
, spec. klin. psih.
Prof. dr. Peter Praper, spec. klin. psih.

 

Zaposleni

Dr. Polona Matjan Štuhec, spec. klin. psih.
Bojana Moškrič, spec. klin. psih.
Prof. dr. Peter Praper, spec. klin. psih.
Tjaša Lah Tolar, spec. klin. psih.

 

Polona Matjan Štuhec

Dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, supervizorka, terapevtka za učno analizo.

e-naslov: polona.matjan@ikpp.si

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Sedaj je v celoti zaposlena na IKPP. 

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se posveča raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostiki v psihoterapiji.

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, trenutno je članica Strokovnega sveta pri Združenju psihoterapevtov Slovenije.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

 

Bojana Moškrič

 

Bojana Moškrič, specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, družinska terapevtka in supervizorka. 

e-naslov: bojana.moskric@ikpp.si

S polnim delovnim časom zaposlena na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo. Za polovico delovnega časa ima specialistično klinično psihološko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine s koncesijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Druga polovica delovnega časa je namenjena samoplačniški ordinaciji za individualno psihoterapijo in partnersko terapijo odraslih ter superviziji in konzultacijam za strokovnjake na različnih področjih dela z ljudmi..

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani l. 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične klinično psihološke ordinacije. L. 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. L. 1996 je zaključila specialistični študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo. Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program "Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok", ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

 

Peter Praper

Prof. dr. Peter Praper, specialist klinične psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik, supervizor in terapevt za osebno izkušnjo ter redni profesor klinične psihologije.

e-naslov: peter.praper@ikpp.si

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu v Mariboru, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral klinično psihologijo. V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že 35 let. Na osnovi prospektivne raziskave prediktorjev nevrotičnega razvoja v okviru tega dela je leta 1983 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi doktoriral. V letih 1989 do 1994 je opravil subspecialistični študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo in po diplomi postal redni član Group-analytic Society London. Ima evropsko diplomo EFPA in naziv psihoterapevta in je s tem uvrščen v evropski register psihoterapevtov.

Prof. dr. Peter Praper je avtor treh monografij in treh učbenikov s področja psihoterapije in je urednik 9 znanstvenih monografij s tega področja, na osnovi psihoterapevtskega bienala Bregantovi dnevi, Združenja psihoterapevtov Slovenije, za katero je prav avtor dal pobudo. Objavil je številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah.

Je redni član mednarodnih in nacionalnih združenj s področja klinične psihologije in psihoterapije, v katerih je opravljal mnoge pomembne funkcije. Tako je bil tudi član (in en mandat bil predsednik) stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov; v tej vlogi je bil tudi pobudnik urejanja zakonske podlage za verifikacijo poklicnega nivoja psihoterapevta.

Po številnih priznanjih doma je leta 2004 prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group Psychotherapists).

Izbrana bibliografija:

1992, 1995. Tako majhen, pa že nervozen!? Zmote in resnica o nevrozi pri otroku. Nova Gorica: Educa,ISBN 616.85-053.2 (204 st.). Druga, razširjena izdaja ISBN 961-6039-07-5. (222 st.)

1995. Il paradigmo psicoanalitico dello sviluppo, la teorija dei rapporti oggettuali e le caratteristiche della struttura abnorme della personalita’. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, (123 str.) (COBISS-ID 5081352).

1996. 1999. Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana: Inštitut za klinično psihologijo, 615.851 / 159.964.2 (333 st.). Druga, razširjena izdaja, 615.851 / 159.964.2 (427 st.).

1997. A Case of Combined Therapy: Some Developmental and Object-Relations Phenomena. Group Analysis, 30;3 , (18 str.), Sage Pub.,London. (ISSN 0533-3164).

2008. Skupinska psihoterapija: Od mitologije do teorije.Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za psihologijo (252 str.), ( ISBN 978-961-192-0).

 

Tjaša Lah Tolar

 

Tjaša Lah Tolar, specialistka klinične psihologije

e-naslov: tjasa.lt@ikpp.si

Na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo zaposlena s polnim delovnim časom. S polovičnim delovnim časom opravlja delo v specialistični klinično psihološki ordinaciji za odrasle s koncesijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Druga polovica je namenjena samoplačniški ordinaciji za diagnostično obravnavo otrok in odraslih ter individualno psihoterapevtsko obravnavo.

Leta 1989 je zaključila študij psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo pot je začela na področju nevropsihološke obravnave otrok z nevrološkimi težavami. Nato je vrsto let delala z otroki, mladostniki in njihovimi starši, najprej v okviru Zavoda za usposabljanje Janeza Levca in zatem v okviru Dispanzerjev za duševno zdravje ZD Ljubljana in Domžale. Specialistični izpit iz klinične psihologije je opravila leta 2005. Ukvarjala se je z diagnostiko čustvenih in učnih težav otrok ter otrok z razvojnimi primanjkljaji. Poseben izziv ji predstavlja preventivno in psihoterapevtsko delo z najmlajšimi otroki oz. dojenčki skupaj z njihovimi starši. Zadnjih nekaj let se ukvarja s klinično psihološko diagnostično obravnavno odraslih. Že od nekdaj jo zanima psihoterapevtsko delo, zato je vključena v proces izobraževanja iz Razvojne analitične psihoterapije. 

 

Seminarji

Trenutno ni aktualnih seminarjev.