O nas

Živimo v času, ko se s seboj, s svojimi težavami in načinom življenja veliko ukvarjamo. Strokovnjaki mislimo, da problemi na področju psihičnega zdravja celo naraščajo. Vedno več odraslih, otrok, parov in družin se znajde v stiski in išče pomoč. Vedno več tudi vemo in razumemo o pogojih za zdrav razvoj in uravnoteženo življenje, vendar je zelo malo otrokom in odraslim omogočeno, da vzdržujejo dovolj dobro psihično ravnovesje.

NAŠI CILJI

Naši cilji so omogočiti odraslim, otrokom in družinam izkušnje, ki lahko spremenijo notranje doživljanje in vodijo h korakom do boljšega psihičnega zdravja.

V svoje delo vnašamo nova znanstvena in strokovna spoznanja in metode, s katerimi lahko pomagamo.

Učimo in superviziramo nove generacije strokovnjakov, tako da delimo in širimo pomembna spoznanja o psihičnem zdravju tudi v strokovnih krogih.

NAŠA NAČELA

  • Upoštevamo spoznanja znanosti (psihologije, znanstveno podprte psihoterapije, nevrologije, biologije, fiziologije, kognitivne znanosti in drugih vej znanosti) in jih uporabljamo v naši strokovni praksi in poučevanju.
  • Strokovno delo opravljamo v sodelovanju z vsemi ljudmi, ki pridejo k nam po pomoč tako, da kar najbolje pojasnimo, kaj delamo in zakaj to delamo.
  • Pri svojem delu sledimo etičnim načelom, ki jih najdete tukaj.  Pomembno nam je predvsem, da vzdržujemo in ohranjamo zaupnost do največje strokovno utemeljene mere. Za vsak korak, ki ga storimo, pridobimo vašo privolitev in potrudimo se, da ugotovitve o sebi kar najbolje razumete.

Naš pristop

V ambulantah za klinično psihologijo delamo po najvišjih standardih klinične psihologije kot znanosti in stroke. V psihoterapevtskih ambulantah delamo po principih in metodah razvojne analitične psihologije in psihoterapije. Združujemo spoznanja iz psihoanalitično usmerjenih teorij osebnosti in razvojnih teorij ter znanstvenih disciplin, ki pojasnjujejo razvoj človeka od zanositve ali celo še prej, pa do njegove smrti.

IKPP izvaja storitve samoplačniško in ima koncesijo za področje storitev iz klinične psihologije.
Izvajalci smo visoko usposobljeni strokovnjaki s specialističnim znanjem, vsi smo podpisali izjavo o varstvu osebnih podatkov in Kodeks  etike IKPP.

Z nami sodeluje pomemben tim strokovnjakov, ki ta znanja v sistematičnem programu izobraževanja iz razvojne analitične psihoterapije prenaša mlajšim generacijam. Dne 4.7. 2019 z dopisom št. 35/2019 je Zbornica kliničnih psihologov Slovenije potrdila izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije kot relevanten pristop, ki je skladen z merili Zbornice in ga specializanti klinične psihologije lahko uveljavljajo kot del specialističnega usposabljanja iz klinične psihologije.

USTANOVITELJI

dr. Polona Matjan Štuhec

specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka supervizorka

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, supervizorka in terapevtka za učno analizo. Je soustanoviteljica IKPP in organizatorka študija iz razvojne analitične psihoterapije, kjer tudi predava in izobražuje.

Več ...

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Leta 2019 se je upokojila, tako da v manjšem obsegu dela v ambulanti, pretežno pa poučuje in usposablja na področju klinične psihologije in razvojne analitične psihoterapije.

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostike v psihoterapiji. Ukvarjala se je tudi z raziskovanjem terapevtskega procesa in terapevtskih dejavnikov

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Trenutno je članica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije in predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter članica Slovenskega društva za razvojno analitično psihoterapijo.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

Bojana Moškrič

univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in supervizorka razvojno analitične psihoterapevtske usmeritve ter sistemska družinska in partnerska psihoterapevtka. Na IKPP je vzpostavila koncesijsko specialistično klinično psihološko in psihoterapevtsko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine, v kateri je delala do upokojitve l.2019.

Več ...

V manjšem obsegu še vedno dela z odraslimi individualno razvojno analitično psihoterapijo ali sistemsko partnersko psihoterapijo ter supervizijo in konzultacije za psihoterapevte in druge strokovnjake iz različnih področij dela z ljudmi. V okviru študija razvojne analitične psihoterapije pokriva teme razvojne analitične psihoterapije otrok in mladostnikov.

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične kliničnopsihološke ordinacije. Leta 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. Leta 1996 je zaključila študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo. Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program “Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok”, ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

Je avtorica številnih poljudnih člankov, s katerimi poskuša razumevanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj posredovati širši javnosti. Kot predavateljica je sodelovala na podiplomskih študijih psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije ter sistemske družinske terapije v okviru Medicinske fakultete.

Je članica pedagoškega kolegija in predavateljica na študiju razvojne analitične psihoterapije pri Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo.

Prof. dr. Peter Praper

specialist klinične psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik, supervizor in učni psihoterapevt za področje dela z odraslimi ter redni profesor klinične psihologije

Je redni član Group-Analytic Society London. Ima evropsko diplomo EFPA za naziv psihoterapevt in je s tem uvrščen v evropski register psihoterapevtov. Prof. dr. Peter Praper je avtor treh monografij in treh učbenikov s področja psihoterapije in urednik 9 znanstvenih monografij, ki so nastale v psihoterapevtskem bienalu Bregantovi dnevi, za katerega je dal pobudo prav on.

Več ...

V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že od takrat.

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral. 1983 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1994 opravil študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Poleg že naštetih publikacij je objavil tudi številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Bil je član in en mandat predsednik Stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov. Po številnih priznanjih doma je prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group psychotherapists).

Na IKPP sodeluje kot predavatelj in supervizor.

Petra Dedič

Skrbnica pisarne

Kadar pokličete na telefonsko številko 01 56 321 96 IKPP d.o.o., se vam oglasi Petra Dedič.

Naša zgodovina

Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo je bil ustanovljen kot zasebni zavod leta 1995 z namenom, da bi tu uvedli in izvajali klinično psihološko in psihoterapevtsko pomoč otrokom in odraslim po najvišjih strokovnih standardih ter da bi IKPP postal učna baza za bodoče specialiste klinične psihologije in psihoterapije. Od leta 1999 imamo koncesijo za opravljanje specialistične klinično psihološke dejavnosti. Izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije poteka redno od leta 2012.
1995

Ustanovitev IKPP in pričetek z delom v ambulantah za klinično psihologijo in psihoterapijo z otroki, mladostniki, odraslimi, pari in družinami.

1996 do 2018

Edini v Sloveniji organiziramo izobraževanja iz uporabe Rorschachovega preizkusa. Sprva je tečaj po Bohmovem sistemu ocenjevanja testa vodil še prvi strokovnjak za ta preizkus pri nas, prof. dr. Borut Šali, ki je s seminarji začel že leta 1961. Od leta 2006 pa do leta 2018 smo izobraževanje iz Rorschachove diagnostike po Exnerjevem sistemu ocenjevanja izvedli šestkrat. Z uporabo računalniških programov se je bistveno izboljšala psihometrična stabilnost preizkusa. Prvi predavatelj po novem sistemu je bil dr. Philip Erdberg iz San Francisca, tudi predsednik Society for Personality Assessment. Od leta 2008 pa do svoje smrti je tečaj vodil prof. dr. Bruce Smith, specialist klinične psihologije, ki je svojo edukacijo iz klinične psihologije pridobil na univerzi Harvard. Kot profesor medicinske psihologije je predaval na Univerzi v Kaliforniji in bil predsednik International Society for Rorschach. Na IKPP je vodil tudi delavnice iz uporabe Rorschacha v forenzični psihologiji in klinično psihološkem izvedenstvu, saj je deloval kot dolgoletni izvedenec na področju klinične psihologije v ZDA.

2008 do 2014

Od leta 2008 pa do leta 2014 smo večkrat organizirali izobraževanje na področju psihoterapevtskega in klinično psihološkega dela z otroki. Prvi seminar je bil namenjen klinično psihološkemu izvedenskemu delu na področju zaščite otrok. Seminar z naslovom »Koraki pri odločanju v primerih zaščite otroka in uporaba izvedenskega mnenja pri tem« je vodil Haldor Ovreeide, otroški klinični psiholog iz Norveške, ki je bil takrat predsednik dveh vladnih komisij kraljevine Norveške z namenom načrtovanja in svetovanja pri delu sodnih izvedencev v primerih zaščite otroka. Kot izvrsten strokovnjak na področju razvojne suportivne komunikacije je vodil delavnico leta 2008, pa tudi leta 2012 in 2014, kjer je z video posnetki demonstriral svoje strokovne principe in tehnike.

2021

Leta 2021 smo ponovno posodobili sistem dela z Rorschachovim testom. Začeli smo poučevati R-PAS sistem, ki je nastal kot revizija Exnerjevega sistema ocenjevanja. Trenutno je to najbolj z znanstvenimi dokazi in raziskavami podprt sistem za delo z Rorschachovim testom. Izobraževanje je izvedel prof. dr. Luiciano Giromini, predavatelj na Oddelku za psihologijo Univerze v Torinu. Z Rorschachovim testom po R-PAS sistemu se ves čas tudi raziskovalno ukvarja.

od 2012 dalje

Deset let je minilo, odkar smo pričeli s sistematičnim izobraževanjem iz razvojne analitične psihoterapije. Paradigmo psihoanalitične psihoterapije smo razširili z razvojno paradigmo, pa tudi s spoznanji iz nevro-bio-psihologije. Sprva je bil študij organiziran v obliki modulov, leta 2016 pa smo ga preoblikovali v dve stopnji. Prva je namenjena spoznavanju teoretičnih konceptov, druga diagnostiki in tehniki razvojne analitične psihoterapije.

od 2013 dalje

Od leta 2013 organiziramo tudi izobraževanje iz budistične psihologije in čuječnosti, ki je sicer del študija iz razvojne analitične psihoterapije, vendar je seminar odprt tudi za neštudente. Izobraževanje vodi prof. dr. Tamara Ditrich, predavateljica na univerzah v Avstraliji (Australian National University in Unioversity of Queensland), pa tudi na Univerzi v Ljubljani. Zanimanje za budistično psihologijo jo je peljalo v študij originalnih budističnih besedil, ki jih lahko študira zaradi znanja dveh starih jezikov, sanskrta in palija.

Kodeks poklicne etike sodelavk IKPP

Kodeks poklicne etike sodelavk IKPP je bil sprejet v prvi vrsti za zaščito naših pacientov, pa tudi študentov, supervizantov in drugih ljudi, ki uporabljajo naše storitve. Sodelavke IKPP ravnajo po tem Kodeksu, ko obravnavajo in zdravijo svoje paciente, ko izobražujejo in usposabljajo študente, edukante, supervizante in specializante.

1. UVODNA DOLOČILA

Kodeks poklicne etike sodelavk IKPP je bil sprejet v prvi vrsti za zaščito naših pacientov, pa tudi študentov, supervizantov in drugih ljudi, ki uporabljajo naše storitve. Sodelavke IKPP ravnajo po tem Kodeksu, ko obravnavajo in zdravijo svoje paciente, ko izobražujejo in usposabljajo študente, edukante, supervizante in specializante.

Kodeks poklicne etike IKPP je pisan za ženske, ker smo trenutno tukaj zaposlene same ženske. Ostali izrazi: pacient, supervizant, edukant, študent, specializant, skrbnik, uporabljamo v Kodeksu v moški slovnični obliki, nanaša pa se na oba spola.

Kodeks poklicne etike postavlja načela poklicne etike in služi kot merilo za ocenjevanje poklicnega ravnanja sodelavk IKPP.

Načela poklicne etike sodelavk IKPP so vodila za vse zaposlene na IKPP. V Kodeksu so etična načela napisana hierarhično, vendar je treba upoštevati, da v določeni situaciji praviloma velja več etičnih načel, zato jih je treba uporabljati smiselno.

Odgovorna poklicna praksa zahteva nenehno refleksijo in premislek ter posvetovanje o lastnem etičnem ravnanju. Ta kodeks je zato vir pomembnih informacij.

1. člen

Kodeks poklicne etike IKPP je zapis najpomembnejših načel, po katerih sodelavke IKPP ravnajo pri svojem delu.

2. člen

Kodeks poklicne etike IKPP opredeljujejo štiri načela. Po pomembnosti si sledijo spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, načelo kompetentnosti, načelo odgovornosti ter načelo integritete.

Strokovna sodelavka IKPP pri svojem strokovnem delu vzpostavlja poklicni odnos  s posamezniki in skupinami na področjih klinično psihološke pomoči, psihoterapije, supervizije, mentorstva in poučevanja.

SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DOSTOJANSTVA

Sodelavka IKPP  spoštuje ljudi  in njihove  osnovne  človekove  pravice,  dostojanstvo  in enakovrednost.

Načelo  spoštovanja pravic in dostojanstva je  bistveno  načelo poklicne  etike IKPP.  Sodelavka IKPP ga  vedno  upošteva  kot  vodilno načelo,  z izjemo tistih okoliščin, ki pomenijo očitno in  neposredno ogrožanje znanega ali neznanega posameznika.

Spoštovanje človekovega dostojanstva

4. člen

Sodelavka IKPP spoštuje vse ljudi, s katerimi prihaja v poklicni odnos. Pri svojem strokovnem delu spoštuje dostojanstvo, osebnost, znanje, spoznanja, izkušnje in stroko vseh oseb, s katerimi prihaja v stik.

Zaradi  narave dela je težišče odgovornosti sodelavke IKPP spoštovanje neposredno  vključenih v strokovni postopek, saj so ti bolj izpostavljeni kot posredno vključeni (širša stran, tim, javnost). Pacienti, ki so neposredno  vključeni v klinično psihološki in/ali psihoterapevtski postopek  so  bolj ranljivi in je zanje odgovornost sodelavke IKPP praviloma večja od tiste za  posredno vključene v postopek.

5. člen

Sodelavka IKPP pri svojem delu  spoštuje človekove pravice. Zanjo so posebno pomembne pravice do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije. Pri opravljanju strokovnega dela jih spoštuje in ščiti.

Sodelavka IKPP sme uporabljati samo tiste postopke in uporabljati takšne aktivnosti,  za katere lahko doseže informirano privolitev in zaupanje pacienta, ki  sta pomemben del teh pravic.

Človekove splošne pravice

Sodelavka IKPP zavrne sodelovanje v postopkih, ki kršijo pravne ali moralne pravice drugih ljudi.

Sodelavka IKPP zagotavlja,  da pri njenem strokovnem delovanju klinično psihološka in psihoterapevtska spoznanja  in  veščine  ne bodo namerno  ali  nenamerno zlorabljeni in s tem  kršene  človekove pravice. Zato sodelavka IKPP  odkloni  svetovanje, usposabljanje  ali  posredovanje podatkov nekomu, za katerega utemeljeno domneva, da bo uporabil to znanje, veščine ali podatke na način, ki lahko pomeni kršenje človekovih pravic.

Enakost pravic – enakopravnost

Sodelavka IKPP enakopravno obravnava vse ljudi ne glede na raso, narodnost, spol, vero, politično pripadnost ali spolno usmerjenost. Ne dopušča, opravičuje, olajšuje ali sodeluje pri kakršni koli diskriminaciji.

9. člen

Sodelavka IKPP zavrača in preprečuje postopke, ki  nepravično diskriminirajo ljudi.

Zasebnost in zaupnost

10. člen

Sodelavka IKPP v poklicnem delu s pacientom, skupino pacientov, supervizanti, slušatelji ali  ustanovo vzpostavi  zaupni  odnos.

V  tem  odnosu strogo spoštuje načelo poklicne tajnosti  in  je  osebno odgovorna, da pridobiva in sporoča pacientu samo tiste podatke, ki so povezani s ciljem klinično psihološke ali psihoterapevtske obravnave.

Načelo zaupnosti velja tudi po zaključenem poklicnem odnosu.

11. člen

Sodelavka IKPP pozna in upošteva pravice, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v integriteto človekove osebnosti, njegovega osebnega in družinskega življenja zaradi zbiranja, obdelave, shranjevanja in posredovanja osebnih podatkov ter njihove uporabe.

12. člen

Sodelavka IKPP vodi o poteku psihološke pomoči stalen, urejen, sistematičen in vsebinsko ter časovno popoln strokovni zapis obravnave (dosje) ter s tem zagotavlja kakovost in kontinuiteto strokovnega odnosa.

Sodelavka IKPP svoje dodatne osebne zapise o obravnavi hrani ločeno. Ti niso del opisane strokovne dokumentacije in niso nikomur na vpogled.

Sodelavka IKPP je osebno odgovorna za možne napake in zlorabe klinično psiholoških podatkov in psihodiagnostičnih sredstev, če se  izkaže, da je do teh napak ali zlorab prišlo po njeni krivdi.

13. člen

Preden sodelavka IKPP uporabi zbrane podatke, je dolžna pacienta seznaniti z namenom uporabe podatkov. Strokovna sodelavka IKPP je dolžna pacientu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v svoj dosje.

Strokovna sodelavka IKPP mu zavrne vpogled v dosje le v primeru, ko bi bila s tem povzročena resna škoda. Pacient lahko za vpogled v dosje izbere drugo strokovno osebo izven odnosa.

Podatki iz dosjeja so pacientova last.

14. člen

V primeru zakonite zahteve po razkritju podatkov, sodelavka IKPP dostop do podatkov iz zdravstvene dokumentacije in sporočanje smiselno omeji in razkrije samo vsebine, ki so neposredno povezane z zakonito zahtevo in za katere ima pacientovo pisno soglasje.

Kadar zakon določa razkrivanje podatkov in gre za jasno in neposredno nevarnost, ki preti posamezniku, sodelavka IKPP za razkrivanje relevantnih podatkov tretji strani ne potrebuje pacientovega soglasja. Sodelavka IKPP o tem pacienta obvesti.

15. člen

Če pacient ne more samostojno presojati, ima skrbnik pravico do vpogleda v dosje in do morebitne potrebne spremembe v dosjeju.

16. člen

Sodelavka IKPP je osebno odgovorna za varno in zaupno shranjevanje in uporabo vseh podatkov o pacientu v kakršnikoli obliki.

17. člen

Ko sodelavka IKPP poroča, informira, pojasnjuje ali objavlja karkoli, kar se nanaša na njene paciente, poskrbi za smiselne omejitve podatkov in za njihovo anonimnost.

Kadar namerava sodelavka IKPP pri objavljanju strokovnih del uporabiti primere iz prakse, mora zagotoviti popolno anonimnost pacienta. Za objavo podatkov, po katerih bi bilo kakorkoli možno pacienta prepoznati, mora prej pridobiti njegovo pisno informirano privolitev. Soglasje mora pridobiti tudi v primeru, ko je sodelavka IKPP zagotovila anonimnost in delo objavlja za širši krog bralcev zunaj stroke. Ne glede na pridobljeno soglasje sodelavka IKPP ne sme objaviti podatkov, ki bi kakorkoli škodili njenemu pacientu.

Informirana privolitev in svoboda privolitve

18. člen

Strokovna sodelavka IKPP v poklicnem odnosu v največji možni meri svojemu pacientu zagotavlja  odločanje o sebi, vključno odločitev o vzpostavitvi in koncu poklicnega odnosa. Osnova za pacientovo odločanje je informirana privolitev.

19. člen

Strokovna sodelavka IKPP pridobi informirano privolitev svojega pacienta pred strokovno obravnavo in jo ohranja med njo. Seznani ga  s  potrebnimi  strokovnimi aktivnostmi  in etičnimi dilemami ter morebitnimi posledicami in se prepriča,  da  je pacient pojasnila razumel.

Ta privolitev zajema tudi pacientovo seznanjenost z načinom varovanja osebnih podatkov in hranjenja dosjejev. Pacient lahko privolitev med postopkom kadarkoli  prekliče ali zahteva njegovo ponovno opredelitev.

20. člen

Strokovna sodelavka IKPP mora pridobiti privolitev vseh neposredno in posredno vključenih pacientov,  kadar  se cilj in  izid poklicnega odnosa nanašata  na  več  pacientov.

Strokovna sodelavka IKPP vnaprej ustrezno opredeli vsebino informirane privolitve za vsakega pacienta.

21. člen

Strokovna sodelavka IKPP je posebno odgovorna za dobrobit tistih pacientov, od katerih ne more pridobiti informirane privolitve oziroma kadar je informirana privolitev pridobljena z omejitvami zaradi pacientove kronološke ali mentalne starosti in mentalnega zdravja ali omejitev, ki jih postavlja sodni proces.

SKRB ZA KOMPETENTNOST

Strokovna sodelavka IKPP  si  prizadeva,  da  pri  svojem  delu  doseže  in vzdržuje najvišjo raven kompetentnosti. Pri tem se zaveda  omejitev svojih kompetenc in meja svojih izkušenj.

Opravlja samo takšno strokovno dejavnost in pri tem  uporablja samo tiste klinično psihološke in psihoterapevtske metode in tehnike, za katere je izobražena s študijem, usposobljena in ima ustrezne izkušnje.

V tem  načelu so opredeljeni etična zavest,  omejitve kompetentnosti  in omejitve strokovnih postopkov,  potrebnost  stalnega strokovnega razvoja in zmožnost strokovne sodelavke IKPP za opravljanje poklicnega dela.

Etična zavest

22. člen

Strokovna sodelavka IKPP pozna Kodeks poklicne etike IKPP in  etične cilje povezuje s svojim poklicnim delom in jih spoštuje.

Omejitve kompetentnosti

Strokovna sodelavka IKPP strokovno deluje v mejah svoje izobrazbe,  usposobljenosti, izkušenj in določil Kodeksa poklicne etike IKPP. Pri svojem delu se stalno izobražuje, se aktivno udeležuje supervizije in sledi smernicam razreševanja etičnih vprašanj.

Omejitve postopkov

24. člen

Strokovna sodelavka IKPP je pri izboru metod dela neodvisna in svobodna. To jo obvezuje h kritičnemu odnosu, zlasti do tistih metod, ki so pridobljene v drugačnih okoljih ali pomanjkljivo verificirane.

25. člen

Strokovna sodelavka IKPP opravi samo tiste klinično psihološke in psihoterapevtske postopke, ki  so nujni za potek obravnave, strokovna spoznanja in  cilj  strokovne pomoči.

26. člen

Strokovna sodelavka IKPP pozna svoje poklicne in osebne omejitve. Kadar je potrebno, poišče nasvet in pomoč pri svojem delu ali usmeri svojega pacienta k strokovnjaku za specifično področje.

Stalni poklicni razvoj

27. člen

Poklicno  delo  obvezuje  strokovno sodelavko IKPP, da  se  stalno  poklicno izpopolnjuje in usposablja.

Zmožnost za opravljanje strokovnega dela

28. člen

Strokovna sodelavka IKPP prevzema in opravlja strokovno delo, kadar  ji telesno in psihično zdravje dovoljuje in omogoča poklicno zmožnost in presojo.

ODGOVORNOSTI  SODELAVK IKPP

Sodelavka IKPP se zaveda svoje strokovne in poklicne odgovornosti  do pacientov, institucij,  skupnosti  in družbe, v kateri  živi  in  dela.

Izogiba  se povzročanju škode, za svoje delovanje je  v  celoti odgovorna  in obenem v največji možni meri zagotavlja tudi  to, da njeno strokovno delovanje ni zlorabljeno.

Splošna odgovornost

29. člen

Strokovna sodelavka IKPP  je  odgovorna za strokovnost, kakovost  in  posledice svojega poklicnega delovanja.

Zagotavljanje visoke ravni strokovnega in znanstvenega dela

30. člen

Strokovna sodelavka IKPP razvija in ohranja visoko znanstveno in strokovno raven svoje poklicne dejavnosti in deluje v skladu z načeli kodeksa poklicne etike.

Odgovorna je za celovitost strokovne obravnave.

Uporaba in varovanje psihodiagnostičnih sredstev

31. člen

Klinično psihološki in psihoterapevtski dosje sta del varovanega psihološkega arhiva.

V varovanem psihološkem arhivu so hranjena tudi psihodiagnostična sredstva in drugi psihološki standardizirani pripomočki, katerih razširjanje bi občutno škodovala stroki, posamezniku ali družbi. Strokovna sodelavka IKPP je dolžna ta sredstva uporabljati in hraniti tako, da so dostopna samo strokovnim kolegom.

Strokovna sodelavka IKPP je dolžna zagotoviti, da se s psihodiagnostičnimi sredstvi ravna tako kot z gradivi zaupne narave. Psihodiagnostična sredstva in druge pripomočke za delo mora skrbno shraniti v strokovni arhiv.

32. člen

Strokovna sodelavka IKPP je v celoti in edina odgovorna za vsako povzročeno škodo ali kršitev obveznosti, ki bi nastala zaradi nepravilnega in malomarnega uporabljanja psihodiagnostičnih sredstev in podatkov, ki jih je dobila z njihovo pomočjo.

Strokovna sodelavka IKPP pri svojem strokovnem delu uporablja kakovostna psihodiagnostična sredstva, katerih lastnosti ustrezajo standardom za izdelavo, uporabo in vrednotenje klinično psiholoških testov ter drugih psiholoških merskih inštrumentov in standardom za prevajanje in priredbo psiholoških testov iz enega jezikovnega in kulturnega okolja v drugega.

34. člen

Strokovna sodelavka IKPP skuša vedno izbrati najustreznejša psihodiagnostična sredstva, ki zadostijo cilju, kateremu so namenjena in ki so primerni za posameznega pacienta, pri katerih želi ta sredstva uporabiti. Vedno najprej natančno opredeli namen uporabe določenih psihodiagnostičnih sredstev.

Strokovna sodelavka IKPP vzdržuje visoke osebne standarde glede strokovnih kompetenc in uporablja le tista psihodiagnostična sredstva, za uporabo katerih je usposobljena.

Strokovna sodelavka IKPP se zaveda, da z napačnim ravnanjem s psihodiagnostičnimi sredstvi (pri administriranju, vrednotenju in interpretaciji rezultatov) lahko povzroči nepopravljivo škodo svojemu pacientu.

Strokovna sodelavka IKPP upošteva avtorske pravice, zakonodajo in dogovore glede uporabe psihodiagnostičnih sredstev.

Izogibanje povzročanju škode

37. člen

Strokovna sodelavka IKPP s svojim strokovnim znanjem svojemu pacientu ne povzroča škode.

Posledice nepredvidene in/ali  neizogibne  škode  čim  bolj omili.

Podaljšana skrb

38. člen

Strokovna sodelavka IKPP je odgovorna za izpeljavo obravnave, tudi kadar  sama ne  more  postopka zaključiti. Izpeljavo  strokovne obravnave zagotovi  v sodelovanju s kolegicami ali institucijo.

39. člen

Strokovna sodelavka IKPP ostaja odgovorna za pomoč svojemu pacientu tudi  po končani  obravnavi, če se ta ponovno obrne nanjo  s  problemom, povezanim s prvotno obravnavo.

Razširjena odgovornost

40. člen

Kadar strokovna sodelavka IKPP vodi projekt, poučuje, opravlja mentorstvo ali supervizijo, je odgovorna za korektno znanstveno in strokovno delovanje vseh sodelujočih, vključno z upoštevanjem etičnih načel.

Razreševanje  etičnih dilem

41. člen

Strokovna sodelavka IKPP je pozorna na etične dileme, jih  prepoznava in  poskuša razreševati v skladu z načeli  Kodeksa poklicne etike. Pri razreševanju dileme se posvetuje s  kolegi  na svojem področju ali/in zahteva pomoč Komisije za poklicno etiko kliničnih psihologov Slovenije.

INTEGRITETA POKLICA

Strokovna sodelavka IKPP  si  prizadeva za celovitost  klinično psihološke in psihoterapevtske znanosti, razvoj teorije in praktičnih izkušenj.

V strokovnih aktivnostih je strokovna sodelavka IKPP do drugih poštena, pravična in spoštljiva.

Svojo poklicno vlogo svojim pacientom pojasni na začetku strokovnega postopka in v tej vlogi kar se da skladno deluje.

Poznavanje omejitev

42. člen

Strokovna sodelavka IKPP se mora  pri  svojem delu zavedati  svojih  osebnih  in poklicnih omejitev.

V zahtevnih situacijah poišče nasvet in pomoč kolegov ali institucij.

V poklicno delo strokovna sodelavka IKPP ne vnaša svojih ideoloških, političnih in verskih prepričanj.

Verodostojnost

44. člen

Strokovna sodelavka IKPP svoje poklicne kvalifikacije,  izkušnje  in kompetentnost  objektivno in pošteno predstavi.

45. člen

Strokovna sodelavka IKPP  je pri  navajanju zaključkov, mnenj in ugotovitev objektivna in  se  zaveda  omejitev stroke.

Odkritost in odprtost

46. člen

Strokovna sodelavka IKPP ustvarjalno prispeva k razvoju in uporabnosti  stroke. Ugotovitve in spoznanja posreduje strokovni in širši  javnosti.

47. člen

Strokovna sodelavka IKPP ima do javnosti aktiven odnos in stremi za tem, da je javnost objektivno obveščena o prispevkih klinično psiholoških in psihoterapevtskih spoznanj k razvoju posameznika in družbe. Pri tem se izogiba senzacionalnosti.

48. člen

Strokovna sodelavka IKPP  je dolžna pacienta odkrito informirati o  možnih alternativnih postopkih. Pacientovo zmotno pojmovanje o strokovni obravnavi  razčisti ter ponovno vzpostavi zaupanje.

Konfliktnost interesov in izkoriščanje

49. člen

Strokovna sodelavka IKPP  se  zaveda problemov, ki jih  povzroča  dvojni odnos. Dolžna je preprečiti  vsak odnos, ki zmanjšuje potrebno poklicno razdaljo  in  vodi do konflikta interesov ali  do  izkoriščanja  pacienta.

50. člen

Strokovna sodelavka IKPP   poklicnega  odnosa ne izkorišča  za  osebne, politične,  verske  ali  druge ideološke interese in namene.

51. člen

Strokovna sodelavka IKPP tudi po formalnem zaključku obravnave ne izkorišča neenakosti moči, izvirajoče iz vlog poklicnega odnosa.

Kršitve kodeksa poklicne etike

52. člen

Strokovna sodelavka IKPP je ob spoznani kršitvi Kodeksa poklicne etike IKPP  dolžna ukrepati. Kršitelja opozori in če je potrebno, obvesti vodstvo IKPP; Zbornico kliničnih psihologov Slovenije oziroma  in Komisijo za poklicno etiko kliničnih psihologov.

SANKCIJE

V primeru možne kršitve Kodeksa poklicne etike IKPP pacient, supervizant, študent, skrbnik in kdo drug, ki je v poklicnem odnosu na IKPP, pisno obvesti vodstvo IKPP. Anonimnih prijav ni možno obravnavati.

Vodstvo IKPP v roku meseca dni razišče pritožbo in o svojih ugotovitvah pisno obvesti prijavitelja.

Več...