Izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije 2022-2024

Druga (supervizijska) stopnja 2022-2024

Namenjena je strokovnjakom, ki so absolvirali prvo stopnjo študija iz razvojne analitične psihoterapije in jo uspešno zaključili s teoretično nalogo oz. pridobili primerljiva osnovna znanja.

Izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije na drugi (supervizijski) stopnji je namenjeno vsem tistim strokovnjakom s fakultetno diplomo, ki so absolvirali prvo stopnjo študija iz razvojne analitične psihoterapije in jo uspešno zaključili s teoretično nalogo oz. pridobili primerljiva osnovna znanja iz analitične psihoterapije, izkazali osebnostno primernost in želijo nadaljevati proces v smeri pridobivanja kompetenc za psihoterapevta razvojne analitične usmeritve.

 

Tudi ta stopnja traja dve leti v obsegu 204 ure. Usmerjena je v pridobivanje veščin iz diagnostike in terapevtskih intervencij v razvojni analitični psihoterapiji.

 

Slušatelj(ica) s kolokvijem zaključi vsako študijsko leto.

 

 

Slušatelj(ica) pridobi naziv PSIHOTERAPEVT RAZVOJNE ANALITIČNE USMERITVE, ko izpolni še naslednje kriterije:

 

 

Klinično delo:

  • Psihoterapevtska obravnava najmanj dveh pacientov v razvojni analitični paradigmi, skupno najmanj 300 ur psihoterapevtskega dela;
  • Od tega en pacient z najmanj 200 ur psihoterapije in z zaključenim procesom;
  • Drugi pacient z opravljenim najmanj 100 ur psihoterapije;
  • Vsak pacient v superviziji pri enem supervizorju, zaželeno skupaj dva supervizorja;
  • Klinično delo mora biti supervizirano najmanj enkrat na 14 dni v skupnem številu 150 ur supervizije.

Slušatelj(ica) izbere supervizorja psihoanalitičnih usmeritev, ki ga predhodno potrdi pedagoški kolegij IKPP. Zaželeno je, da je en supervizor razvojno analitične usmeritve.

 

 

Lastna psihoterapevtska izkušnja:

 

opravljena pri učnem psihoterapevtu psihoanalitične usmeritve v skupnem številu najmanj 250 ur. Lastna psihoterapevtska izkušnja naj poteka v ritmu z najmanj eno terapevtsko seanso tedensko. Vse predpisane kriterije individualno presoja in odobri pedagoški kolegij IKPP.

 

Učnega psihoterapevta psihoanalitične usmeritve slušatelj(ica) izbere izmed ustrezno usposobljenih psihoanalitičnih psihoterapevtov v Sloveniji ali tujini (Hrvaška, Srbija, Italija, Avstrija). Prav tako ga mora predhodno potrditi pedagoški kolegij IKPP.

 

 

Certifikat »psihoterapevt razvojne analitične usmeritve« pridobi slušatelj(ica) po tem, ko uspešno zagovarja klinično nalogo pred komisijo, kjer predstavi proces enega od superviziranih pacientov ter predloži potrdila o opravljenih urah supervizije in lastne psihoterapevtske izkušnje.

 

 

VSEBINA ŠTUDIJA 2. STOPNJE

5. modul: Etika in supervizija v RAP

6. modul: Diferencialna diagnostika v RAP

7. modul: Metode in tehnike RAP

8. modul: Posebna poglavja iz psihoterapije

9. modul: Delavnice

 

 

Več...

4. modul: Etika in supervizija v psihoterapiji

Etika v psihoterapiji
Supervizija in njeno mesto v razvojni analitični psihoterapiji

 

5. modul: Diagnostika in diferencialna diagnostika v RAP

Uvod v diagnostiko v psihoterapiji

Psihoterapevtski diagnostični intervju v RAP

Psihoterapevtski diagnostični intervju za otroke in mladostnike

Diferencialna diagnostika v RAP

Praktikum oblikovanja psihodinamične in razvojno-interpretativne ocene

 

6. modul: Metode in tehnike razvojne analitične psihoterapije 

Komuniciranje diagnostične ocene in terapevtski dogovor

Analitična psihoterapevtska komunikacija

Analitična situacija in terapevtska scena

Tehnike analiziranja odporov in transferja

Metode in tehnike razvojne analitične psihoterapije pri otrocih

Mentalizacijska psihoterapija

Terapevtske intervencije pri težkih pacientih

Nemotivirani pacient

Faze psihoterapevtskega procesa

 

7. modul: Posebna poglavja iz psihoterapije

Nevrobiološki in psihološki vidiki odvisnosti in psihoterapevtski pristopi

Raziskovanje v psihoterapiji

Psihologija spanja

 

8. modul: Delavnice

Analiza primerov in gradiva slušateljev in slušateljic

 

 

 

Predavatelj/-ica

Prof. dr. Peter Praper

specialist klinične psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik, supervizor in učni psihoterapevt za področje dela z odraslimi ter redni profesor klinične psihologije

Je redni član Group-Analytic Society London. Ima evropsko diplomo EFPA za naziv psihoterapevt in je s tem uvrščen v evropski register psihoterapevtov. Prof. dr. Peter Praper je avtor treh monografij in treh učbenikov s področja psihoterapije in urednik 9 znanstvenih monografij, ki so nastale v psihoterapevtskem bienalu Bregantovi dnevi, za katerega je dal pobudo prav on.

Več ...

V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že od takrat.

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral. 1983 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1994 opravil študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Poleg že naštetih publikacij je objavil tudi številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Bil je član in en mandat predsednik Stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov. Po številnih priznanjih doma je prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group psychotherapists).

Na IKPP sodeluje kot predavatelj in supervizor.

Predavatelj/-ica

dr. Polona Matjan Štuhec

specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka supervizorka

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, supervizorka in terapevtka za učno analizo. Je soustanoviteljica IKPP in organizatorka študija iz razvojne analitične psihoterapije, kjer tudi predava in izobražuje.

Več ...

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Leta 2019 se je upokojila, tako da v manjšem obsegu dela v ambulanti, pretežno pa poučuje in usposablja na področju klinične psihologije in razvojne analitične psihoterapije.

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostike v psihoterapiji. Ukvarjala se je tudi z raziskovanjem terapevtskega procesa in terapevtskih dejavnikov

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Trenutno je članica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije in predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter članica Slovenskega društva za razvojno analitično psihoterapijo.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

Predavatelj/-ica

Bojana Moškrič

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in supervizorka razvojne analitične psihoterapevtske usmeritve, sistemska družinska in partnerska psihoterapevtka.

Je soustanoviteljica IKPP in članica pedagoškega kolegija Študija razvojne analitične psihoterapije, kjer pokriva teme razvojne analitične psihoterapije otrok in mladostnikov.

Na IKPP je leta 1999 vzpostavila koncesijsko specialistično kliničnopsihološko in psihoterapevtsko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine.

Od upokojitve leta 2019 v manjšem obsegu še vedno dela z odraslimi individualno razvojno analitično psihoterapijo ali sistemsko partnersko psihoterapijo. Izvaja supervizijo in konzultacije za psihoterapevte in druge strokovnjake z različnih področij dela z ljudmi.

Več ...

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične kliničnopsihološke ordinacije.

Leta 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. Leta 1996 je zaključila študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo. 

Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost, so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok, ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

Je avtorica številnih poljudnih člankov, s katerimi poskuša razumevanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj posredovati širši javnosti.

Kot predavateljica je sodelovala na podiplomskih študijih psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije ter sistemske družinske terapije v okviru Medicinske fakultete.

Predavatelj/-ica

dr. Ljiljana Milivojević

zdravnica, nevropsihiatrinja, psihoanalitičarka

Nevropsihiatrinja, psihoanalitičarka in trening analitičarka, skupinska analitičarka in supervizorka. Redna članica in trening analitičarka IPA (International Psychoanalytic Association).

Več ...

Medicino v Beogradu je napravila 1976. leta in 1981 specializacijo iz nevropsihiatrije. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih Psihoterapevtske šole Univerze v Zagrebu. Leta 1991 je postala članica IPA in leta 1992 je zaključila tudi študij iz skupinske analize Londonskega inštituta za skupinsko analizo. 1999 je doktorirala na Univerzi v Beogradu. Od leta 2009 ima status trening analitičarke, od leta 2014 je stalna supervizorka Inštituta za edukacijo psihoanalize v Zuerichu. Dela v zasebni praksi v Beogradu in poučuje psihoanalizo in skupinsko analizo v Beogradu, Novem Sadu ter sodeluje že od začetka v študiju iz razvojne analitične psihoterapije na IKPP Ljubljana.

Predavatelj/-ica

mag. Mirjana Pernar

specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, psihoanalitičarka IPA

univerzitetna diplomirana psihologinja, magistrica znanosti, specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, trening skupinska analitičarka in supervizorka, psihoanalitičarka IPA.

Več ...

Leta 1990 je diplomirala na Oddelku za psihologijo Pedagoške fakultete na Reki. 1994 je magistrirala iz psihologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1997 je postala skupinska analitičarka v študiju iz skupinske analize  Londonskega Inštituta za skupinsko analizo, leta 2003 je postala trening skupinska analitičarka in supervizorka. Od leta 2008 do 2015 se je izobraževala za psihoanalitičarko v Trstu in takrat postala redna članica IPA. Leta 2017 je zaključila izobraževanje za supervizorko za skupinsko analizo v Liverpoolu in pridobila status supervizorke v skupinski analizi pri IGA London. od leta 1992 dela v KBC Rijeka kot klinična psihologinja in psihoterapevtka. od leta 2000 predava na Fakulteti za zdravstvene študije na Reki dva predmeta in sicer. razvojno in zdravstveno psihologijo.

Je članica odbora za etiko pri KBC Rijeka in psihološke zbornice Hrvaške. Od leta 2010 je delegat Inštituta za skupinsko analizo v Zabrebu v European Group Analytic Training Institute Network (EGATIN). Od 2017 redno predava v študiju iz razvojne analitične psihoterapije na IKPP Ljubljana.

Predavatelj/-ica

izr. prof. dr. Maja Rus Makovec

zdravnica, psihiatrinja, svetnica, družinska terapevtka,

Izredna profesorica dr. Maja Rus Makovec, zaposlena na Katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani, sistemska družinska terapevtka Inštituta za družinsko terapijo London in supervizorka.

Več ...

Od leta 1990 naprej je kot specialistka psihiatrije zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana  – UPKL. Dolgo obdobje je bila zaposlena, pa tudi predstojnica na Oddelku za zdravljenje odvisnosti. Trenutno je predstojnica Centra za  izven bolnišnično psihiatrijo.

Zaposlena je tudi na Medicinski fakulteti UL, Katedra za psihiatrijo. V dodiplomskem pouku je nosilka izbirnega predmeta Psihosomatika in vedenjska medicina, pri podiplomskem pouku pa 4-letnega izobraževanja Družinska dinamika.

Psihoterapevtsko je izobražena iz sistemske družinske terapije, zaključek leta 1997 (Institute of Family Therapy, London), na tem področju je tudi supervizorka.

Je sodna izvedenka psihiatrične stroke od 1998.

Strokovno zanimanje na področju psihiatrije je usmerjeno predvsem v psihosomatiko, psihiatrične aspekte bolečine, travmo, družinsko psihopatologijo, odvisnost, socialno psihiatrijo in področje psihoterapije v psihiatriji.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kakšen certifikat dobim na koncu študija iz razvojne analitične psihoterapije?

Ob zaključku študija dobite potrdilo, da ste opravili teoretični del študija iz razvojne analitične psihoterapije. Za pridobitev certifikata vam manjka še klinična praksa pod supervizijo in lastna psihoterapija.

Ali je certifikat razvojne analitične psihoterapije v Sloveniji priznan?

Psihoterapija v Sloveniji ni reguliran poklic in so zato različni certifikati na različnih strokovnih področjih različno priznani. Preverite na svojem strokovnem področju, kakšne zahteve so postavljene prav tam.

Udeležite se

Usmerjena je v pridobivanje poglobljenega razumevanja in veščin iz diagnostike in terapevtskih intervencij v razvojni analitični psihoterapiji. Sedanja stopnja se je pričela oktobra 2022 in se zaključi junija 2024. Nov vpis bo potekal od januarja do junija 2024. Ponovni program 2. stopnje se prične oktobra 2024.

Trajanje 204 ure, cena za šolsko leto 2022/23
Cena Na leto: 2.196,00 
DDV je vključen v ceni

Termini

Cena vključuje

  • 17 petkov in sobot po 12 ur predavanj v živo, ali/in preko Zoom-a
  • učno gradivo
  • posnetki predavanj
  • supervizijske delavnice na kliničnem gradivu slušateljev(ic)
  • sodelovanje v zaprti fb skupini