Izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije 2022-2024

Prva (teoretična) stopnja 2022

Poudarek na 1. stopnji izobraževanja je na spoznavanju in razumevanju teoretičnih konceptov in teorij razvojne analitične psihoterapije.

Študij in usposabljanje na prvi stopnji vsebuje znanja s področja razvojno analitičnih teorij in konceptov, kar pomeni obogatitev (klinično) psiholoških, (pedo)psihiatričnih in drugih zdravstvenih poklicnih storitev. Zaključena stopnja (ob izpolnjevanju vseh pogojev) omogoča nadaljevanje študija iz razvojne analitične psihoterapije na drugi stopnji.

 

Na prvo stopnjo študija iz razvojne analitične psihoterapije se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili 2. bolonjsko stopnjo študija psihologije ali študija medicine, izjemoma pa tudi tisti z 2. stopnjo bolonjskega študija, ki izobražuje za delo v zdravstvu in sorodnih področjih ter so opravili strokovni izpit v zdravstvu, vsi pa z izkazano osebnostno primernostjo.

 

Poudarek na 1. stopnji študija je na spoznavanju in razumevanju teoretičnih konceptov in teorij razvojne analitične psihoterapije. Prva stopnja izobraževanja traja dve leti v obsegu 204 ure. Slušatelj(ica) jo zaključi s teoretično nalogo, vsako šolsko leto pa s kolokvijem.

 

Razvojna analitična psihoterapija je eden izmed priznanih psihoterapevtskih pristopov v okviru specializacije iz klinične psihologije. Zbornica kliničnih psihologov je dne 4.7. 2019 izdala sklep, s katerim ugotavlja, da je izobraževanje iz razvojne analitične psihoterapije skladno z merili Zbornice za priznavanje psihoterapevtskih pristopov. Odredba o programu specializacije iz klinične psihologije (Uradni list RS, št. 71/13) v 11. členu določa, da se specializant vključi v izobraževanje v eno od psihoterapevtskih smeri in se usposobi za samostojno delo pod supervizijo. Prva stopnja študija iz razvojne analitične psihoterapije ustreza tem kriterijem.

VSEBINA ŠTUDIJA - I. STOPNJA

1. modul: Razvojne teorije v psihoanalitični paradigmi

2. modul: Relevantni psihoanalitični koncepti danes

3. modul: Čuječnost in budistična psihologija

Več...

1. modul: Razvojne teorije v psihoanalitični paradigmi

Uvod v razvojno analitično psihoterapijo

Nevroafektivna razvojna psihologija

Koncept in paradigma intersubjektivnosti

O nezavednem, neverbalnem in o zavesti

Razvoj in regulacija afektov

Teorija gonov danes

Ego psihologija

Relacijske psihoanalitične teorije

Teorija objektnih odnosov

Teorija in nevrobiologija navezanosti

Psihoanalitična self psihologija in narcisizem

 

2. modul: Relevantni psihoanalitični koncepti danes

Načela psihodinamike od teorije libida do teorije dveh gonov

Osebnostna struktura – onkraj klasične psihoanalize

Teorija uma in mentalizacije

Tesnoba, kontrolni in obrambno varovalni mehanizmi

Razvoj superega z moralnim razvojem in razvoj spolne identitete

Dimenzije terapevtskega odnosa

Psihonevrobiologija travme

Evolucija kot koncept razvoja

 

3. modul: Čuječnost in budistična psihologija

Izvor čuječnosti in osnovna izhodišča

Kaj je čuječnost in vloga čuječnosti pri transformaciji negativnih stanj

Budistična psihologija: strukturalni in dinamični model zavesti

Štiri osnove čuječnosti: telo in občutki, stanja zavesti in mentalni fenomeni

Na čuječnosti in osredotočenosti osnovana meditacija

Praksa:

Čuječnost ob vseh telesnih in duševnih pojavih.

Sodobne aplikacije čuječnosti v novih okoljih. Čuječnost kot terapevtsko sredstvo.

Ob predavanjih vsakokratna praksa, usmerjena na učenje ljubeznive naklonjenosti, čuječnosti ob vseh telesnih in duševnih pojavih, pregled osnovnih metod vadbe čuječnosti in še kaj.

Predavatelj/-ica

Prof. dr. Peter Praper

specialist klinične psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik, supervizor in učni psihoterapevt za področje dela z odraslimi ter redni profesor klinične psihologije

Je redni član Group-Analytic Society London. Ima evropsko diplomo EFPA za naziv psihoterapevt in je s tem uvrščen v evropski register psihoterapevtov. Prof. dr. Peter Praper je avtor treh monografij in treh učbenikov s področja psihoterapije in urednik 9 znanstvenih monografij, ki so nastale v psihoterapevtskem bienalu Bregantovi dnevi, za katerega je dal pobudo prav on.

Več ...

V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že od takrat.

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral. 1983 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1994 opravil študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Poleg že naštetih publikacij je objavil tudi številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Bil je član in en mandat predsednik Stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov. Po številnih priznanjih doma je prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group psychotherapists).

Na IKPP sodeluje kot predavatelj in supervizor.

Predavatelj/-ica

dr. Polona Matjan Štuhec

specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka supervizorka

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, supervizorka in terapevtka za učno analizo. Je soustanoviteljica IKPP in organizatorka študija iz razvojne analitične psihoterapije, kjer tudi predava in izobražuje.

Več ...

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Leta 2019 se je upokojila, tako da v manjšem obsegu dela v ambulanti, pretežno pa poučuje in usposablja na področju klinične psihologije in razvojne analitične psihoterapije.

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostike v psihoterapiji. Ukvarjala se je tudi z raziskovanjem terapevtskega procesa in terapevtskih dejavnikov

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Trenutno je članica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije in predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter članica Slovenskega društva za razvojno analitično psihoterapijo.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

Predavatelj/-ica

Bojana Moškrič

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in supervizorka razvojne analitične psihoterapevtske usmeritve, sistemska družinska in partnerska psihoterapevtka.

Je soustanoviteljica IKPP in članica pedagoškega kolegija Študija razvojne analitične psihoterapije, kjer pokriva teme razvojne analitične psihoterapije otrok in mladostnikov.

Na IKPP je leta 1999 vzpostavila koncesijsko specialistično kliničnopsihološko in psihoterapevtsko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine.

Od upokojitve leta 2019 v manjšem obsegu še vedno dela z odraslimi individualno razvojno analitično psihoterapijo ali sistemsko partnersko psihoterapijo. Izvaja supervizijo in konzultacije za psihoterapevte in druge strokovnjake z različnih področij dela z ljudmi.

Več ...

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične kliničnopsihološke ordinacije.

Leta 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. Leta 1996 je zaključila študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo. 

Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost, so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok, ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

Je avtorica številnih poljudnih člankov, s katerimi poskuša razumevanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj posredovati širši javnosti.

Kot predavateljica je sodelovala na podiplomskih študijih psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije ter sistemske družinske terapije v okviru Medicinske fakultete.

Predavatelj/-ica

dr. Tamara Ditrich

redna profesorica in strokovnjakinja za indologijo in budistične študije

Prof. dr. Tamara Ditrich je strokovnjakinja na področju indologije in budističnih študij. Mnoga leta je prakticirala meditacijo, posebej čuječnost, pod vodstvom različnih mojstrov v Burmi, Sri Lanki, Tajski in lndiji.

Več ...

Zanimanje za meditacijo jo je peljalo v študij starih jezikov (sanskrt, pali), ki so ji omogočili dostop do originalnih budističnih besedil. Več kot 30 let je predavala na univerzah v Avstraliji (Australian National University, University of Queensland, University of Sydney) in Sloveniji (Univerza v Ljubljani). Zadnja leta se ukvarja tudi z integracijo budizma in psihoterapije.

Predavatelj/-ica

Breda Jelen Sobočan,

zdravnica, specialistka psihiatrije

Specialistka psihiatrije, psihoterapevtka in sistemska družinska terapevtka. Že več kot 30 let dela v psihiatrični ambulanti. Dela s pari, skupinami in individualno.

Več ...

Teoretična izhodišča so razvojna psihoanalitična ter sistemska teorija. Spremljanje izsledkov sodobne nevroznanosti, nevrobiologije in uvajanje psihoterapevtske čuječnosti ji omogoča dodaten vpogled v iskanje primernega pristopa za posameznega bolnika. Zadnje obdobje se intenzivno posveča teoriji in praksi Spremljanja zgodnjega razvoja otroka v domačem okolju.

Pogosta vprašanja in odgovori

Ali je izobraževanje na 1. stopnji študija iz razvojne analitične psihoterapije dovolj, da postanem psihoterapevt?

Ne, to je uvodni, teoretični del študija, ki vam omogoča razumeti koncepte in paradigme, na katerih je osnovana praksa psihoterapije

Ali moram delati s pacienti zato, da se lahko vpišem v študij iz razvojne analitične psihoterapije?

Ne, klinična praksa vam omogoča, da teoretične koncepte bolje razumete, ni pa nujna za to, da sledite študiju. Na drugi stopnji pa je zaželeno, da delate tudi s pacienti.

Udeležite se

Sedanji študij se je pričel oktobra 2022 in se zaključi junija 2024. Nov vpis bo potekal od januarja do junija 2024. Ponovni program 1. stopnje se prične oktobra 2024.

Trajanje Dvoletno izobraževanje – 204 ure, cena za šolsko leto 2022/23
Cena Na leto: 2.196,00 
DDV je vključen v ceni

Termini

Cena vključuje

  • 17 petkov in sobot po 12 ur predavanj v živo, ali/in preko Zoom-a
  • učno gradivo
  • posnetke predavanj
  • sodelovanje v zaprti fb skupini