Strokovna izobraževanja

Supervizija razvojne analitične psihoterapije – individualna

V supervizijskem procesu učimo psihoterapevtsko tehniko in intervencije ter pomagamo razumeti odnos in proces, ki potekata med psihoterapevtom in pacientom.

Superviziramo študente (edukante) razvojne psihoanalitične psihoterapije za individualno delo s pacienti, tako z odraslimi, kakor tudi z otroki in družinami. Peter Praper in Polona Matjan Štuhec tudi za skupinsko analizo, Bojana Moškrič pa za sistemsko družinsko terapijo.

Supervizija poteka kot kontinuiran proces tako za posameznega supervizanta, kakor tudi v majhni supervizijski skupini. Supervizant mora biti na supervizijskih srečanjih redno prisoten ter ob tem posredovati kopije zapisa poteka psihoterapevtskega procesa obravnavanega pacienta. Delo je organizirano v prostorih IKPP, pa tudi po video aplikaciji zoom.

Cilji supervizije:

  • širjenje in poglabljanje teoretičnega znanja, metod in tehnik analitične psihoterapije;
  • ozaveščanje latentnih dimenzij komunikacije, vključno z značilnostmi obrambnega funkcioniranja, odpora, transfernih fenomenov;
  • analiza vloge v formiranju odnosa, saj je medosebni odnos ključni element psihoterapevtskega procesa;
  • pomoč pri prepoznavanju in kontroliranju svojega lastnega odziva na pacienta, vključno s kontratransfernimi fenomeni;
  • raziskovanje učinkovitosti supervizijskega procesa;

 

Supervizor

dr. Polona Matjan Štuhec

specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka supervizorka

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, skupinska analitičarka, supervizorka in terapevtka za učno analizo. Je soustanoviteljica IKPP in organizatorka študija iz razvojne analitične psihoterapije, kjer tudi predava in izobražuje.

Več ...

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Leta 2019 se je upokojila, tako da v manjšem obsegu dela v ambulanti, pretežno pa poučuje in usposablja na področju klinične psihologije in razvojne analitične psihoterapije.

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostike v psihoterapiji. Ukvarjala se je tudi z raziskovanjem terapevtskega procesa in terapevtskih dejavnikov

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Trenutno je članica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije in predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter članica Slovenskega društva za razvojno analitično psihoterapijo.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

Supervizor

Bojana Moškrič

univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije

Specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in supervizorka razvojno analitične psihoterapevtske usmeritve ter sistemska družinska in partnerska psihoterapevtka. Na IKPP je vzpostavila koncesijsko specialistično klinično psihološko in psihoterapevtsko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine, v kateri je delala do upokojitve l.2019.

Več ...

V manjšem obsegu še vedno dela z odraslimi individualno razvojno analitično psihoterapijo ali sistemsko partnersko psihoterapijo ter supervizijo in konzultacije za psihoterapevte in druge strokovnjake iz različnih področij dela z ljudmi. V okviru študija razvojne analitične psihoterapije pokriva teme razvojne analitične psihoterapije otrok in mladostnikov.

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične kliničnopsihološke ordinacije. Leta 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. Leta 1996 je zaključila študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo. Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program “Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok”, ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

Je avtorica številnih poljudnih člankov, s katerimi poskuša razumevanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj posredovati širši javnosti. Kot predavateljica je sodelovala na podiplomskih študijih psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije ter sistemske družinske terapije v okviru Medicinske fakultete.

Je članica pedagoškega kolegija in predavateljica na študiju razvojne analitične psihoterapije pri Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo.

Supervizor

Prof. dr. Peter Praper

specialist klinične psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik, supervizor in učni psihoterapevt za področje dela z odraslimi ter redni profesor klinične psihologije

Je redni član Group-Analytic Society London. Ima evropsko diplomo EFPA za naziv psihoterapevt in je s tem uvrščen v evropski register psihoterapevtov. Prof. dr. Peter Praper je avtor treh monografij in treh učbenikov s področja psihoterapije in urednik 9 znanstvenih monografij, ki so nastale v psihoterapevtskem bienalu Bregantovi dnevi, za katerega je dal pobudo prav on.

Več ...

V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že od takrat.

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral. 1983 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1994 opravil študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Poleg že naštetih publikacij je objavil tudi številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Bil je član in en mandat predsednik Stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov. Po številnih priznanjih doma je prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group psychotherapists).

Na IKPP sodeluje kot predavatelj in supervizor.

Pogosta vprašanja in odgovori

Ali moram delati s pacientom zato, da se lahko vključim v supervizijski proces?

V individualno supervizijo se lahko vključite že, ko pacienta izbirate ali ste v diagnostični fazi in se ne znate odločiti. V skupino pa pridete takrat, ko imate zanesljivo svoje psihoterapevtsko gradivo. ne morete samo poslušati drugih.

Kako dolgo traja supervizijski proces?

Supervizija je proces, ki ga potrebujemo, dokler delamo s pacienti. Sprva se učimo tehnike, kasneje pa se posvečamo analizi strokovnjakovega prispevka v odnos s pacientom, torej kontratransferju in ozaveščanju latentnih dimenzij procesa.

Kako dolgo naj hodim k istemu supervizorju?

Zaželeno je, da hodite k istemu supervizorju tako dolgo, da izbrani pacient zaključi svoj psihoterapevtski proces. je pa dobro izkusiti več supervizorjev in videti, da različni strokovnjaki delamo različno.

Ali je bolje, da hodim individualno ali v skupinsko supervizijo?

Morda je povsem na začetku vašega dela, če se lovite tudi s tehniko, bolje, da hodite individualno. Kasneje pa je skupina dragocena, saj poslušate različne primere, spremljate kolege, sodelujete s svojimi asociacijami ob drugih in se ob tem veliko tudi sami naučite.

Udeležite se

Supervizija poteka tako individualno kot tudi v skupini. Prijavite se vsakemu supervizorju osebno ali napišete splošno sporočilo, lahko na info@ikpp.si.

Trajanje 45 minut
Cena 100,00 
DDV ni vključen v ceni.

Termini

Cena vključuje

  • učenje prepoznavanja fenomenov in procesa terapije
  • učenje tehnike, intervenc
  • prepoznavanje čustvenih odzivov supervizanta